APDEJT.si

Več člankov poroča o različnih kontroverznih dejanjih in stališčih republikancev v Združenih državah Amerike. Med drugim, nekateri republikanski zakonodajalci so usmerjali volivce na Urad za varstvo potrošnikov (CFPB) za pomoč, nato pa glasovali za omejitev delovanja te agencije. Razkrite so tudi poteze, ki so sprožile zaskrbljenost glede spodkopavanja demokracije, kot so poskusi omejevanja volilne pravice in ponovnega razdeljevanja volilnih okrajev v Teksasu. Poudarjene so tudi kritike gospodarskih politik Donalda Trumpa, vključno s tarifami, ter preiskave v zvezi z njegovo administracijo. Opozorila so bila izrečena glede vpliva njegovih dejanj na vladno odgovornost in potencialne nevarnosti za pravosodni sistem.

Romunski predsednik Nicuşor Dan je kritiziral pokojninski sistem magistratov v državi, ki ga je označil za 'abnormalnega' in 'absurdnega'. Po njegovih besedah ta sistem omogoča magistratom upokojitev pred 50. letom starosti z višjo pokojnino od njihove plače, kar povzroča izgubo specialistov in zmanjšanje kakovosti sodstva. Predsednik Dan podpira vlado pri reformi starostne meje za upokojitev in pokojnin magistratov ter je kritiziral tudi vrhovni svet sodstva (CSM) zaradi 'neurejenih' razmer.

Poročila iz ZDA razkrivajo več ključnih dogodkov. Ministrstvo za pravosodje je intenziviralo preiskave v primeru Epsteina, zlasti z zaslišanjem Ghislaine Maxwell, kar je sprožilo vprašanja o morebitnem pomilostitvi. Hkrati se republikanski senator Lindsey Graham sooča z izzivom za primarne volitve s strani avtorja Projekta 2025, Paula Dansa. Pojavila so se tudi obtožbe o lažeh nekdanjega Trumpovega odvetnika Emila Boveja med senatnim zaslišanjem, pa tudi o konfliktu interesov sodnika, ki ga je imenoval Trump. Oddelek za pravosodje je vložil pritožbo proti zveznemu sodniku, ki se je zapletel v spore z administracijo glede deportacij. V medijih pa je odhod preverjevalca dejstev Glenna Kesslerja iz Washington Posta sprožil retrospektivo njegovega dela, medtem ko so se ponovno pojavili komentarji Jaya Lena o politiki v komediji, kar je razjezilo kritike po odpovedi oddaje Stephena Colberta.

Francoski minister za pravosodje, Gérald Darmanin, je predstavil osnutek reforme pravosodnega sistema, ki vključuje omejitev pogojnih obsodb samo za storilce brez kazenske kartoteke in razširitev kazenskih sodišč brez porotnikov. Medtem ko Darmanin trdi, da "sodniki niso permisivni, vendar je sistem postal takšen", pa sindikat magistratov reformi nasprotuje in opozarja na "ustvarjanje prenatrpanosti zaporov" ter "vsekarceralno filozofijo". Predlog zakona, ki vsebuje deset členov, naj bi bil predstavljen svetu ministrov jeseni.

Vrhovno sodišče je odobrilo prošnjo za začasno odsotnost sodnika zveznega sodišča v San Isidru, Ernesta Garcíe Maañóna, starega 76 let, ki je bil obtožen spolnega nadlegovanja in mobinga s strani sodelavke. Sodnik je do 18. avgusta prenehal opravljati funkcijo predsednika sodišča, nadomestil ga je drug sodnik, medtem ko se postopek proti njemu nadaljuje.

Vrhovno sodišče v Veliki Britaniji je razveljavilo obsodbe dveh mestnih trgovcev, Toma Hayesa in Carla Palomba, ki sta bila obsojena zaradi manipulacije z obrestnimi merami Libor in Euribor. Odločitev sodišča je posledica ugotovitve, da je bilo sojenje zoper njiju nepravilno vodeno. Hayes, ki je bil obsojen na 14 let zapora, od česar je odslužil pet let in pol, je postal simbol škandala Libor, kjer so ga označili za vodjo. Po razveljavitvi obsodb se trgovci pritožujejo nad nepravičnim pregonom in občutkom, da so bili izbrani kot »roke pravice« za finančno krizo, kar je povzročilo dvom o integriteti sodnega sistema in sistema kazenskih pritožb.

Republiški senat je v torek v enotni razpravi potrdil organsko zakonodajo, ki ustanavlja Ministrstvo za pravosodje, pri čemer je sprejel spremembe, ki jih je predlagala poslanska zbornica. Pobuda senatorjev Cristóbala Castillja in Félixa Bautiste naj bi okrepila pravosodni sistem. Novoustanovljeno ministrstvo bo prevzelo naloge upravljanja z zapori, s čimer se bo zmanjšala obremenitev generalnega tožilstva.

Poročila o aretacijah, objavljena 20. julija 2025, podrobno opisujejo nedavne aretacije v dolini Mid-Hudson v New Yorku in Lynn v Massachusettsu. V dolini Mid-Hudson je bil Pedro Hernandez Chavez, star 39 let, iz Kingstona, aretiran zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Poročila iz Lynna v Massachusettsu pa navajajo, da so vse informacije o aretacijah izključno iz policijskih evidenc, z opozorilom, da je za popravke netočnosti odgovorna izključno zadevna stranka, ki mora stopiti v stik z ustreznim policijskim oddelkom. Poleg tega so lokalni policijski oddelki v Massachusettsu opravili aretacije, pri čemer tamkajšnja zakonodaja o zasebnosti preprečuje objavo informacij v zvezi z aretacijami zaradi nasilja v družini in spolnega nasilja, da bi zaščitili domnevne žrtve. Vsi obtoženci so domnevno nedolžni, dokler jim ni dokazana krivda na sodišču.

Ministri vlade premierja Netanjahuja so soglasno podprli predlog za razrešitev generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara, kar je sprožilo pravni spor. Baharav-Miara je ukrep označila za 'popolnoma nezakonitega' in pozvala vrhovno sodišče, naj ustavi postopek, saj opozarja na 'naraščajočo institucionalno škodo' ter trajno škodo za izraelski pravni sistem in državno upravo. Medtem ministri vztrajajo, da postopek razrešitve vključuje 'strogo in izjemno zaščito' tožilke, a kljub temu nadaljujejo z načrti za njeno dokončno odstranitev.

V Bolgariji se je ponovno pojavila razprava o komandiranju sodnikov, potem ko je postalo jasno, da je sodnik, ki obravnava zahtevo za odvzem prostosti županu Varne Blagomirju Kocevu, začasno premeščen. Medtem je bil zadnji delovni dan Georgija Čolakova kot vršilca dolžnosti vodje Vrhovnega upravnega sodišča. Od jutri bo na dvomesečnem dopustu, dokler ne bo izbran nov začasni vodja, pa bosta institucijo vodila podpredsednika Marinika Černeva in Ljubomir Gajdov. Vprašanje komandiranja sodnikov je sprožilo kritike, da se s tem izogibajo odprtim natečajem za delovna mesta, kar spodkopava preglednost in integriteto sodnega sistema.

V Braziliji se odpira nov krog političnih in pravosodnih konfliktov. Delavska stranka (PT) Luiza Inácia Lule da Silve je pri vrhovnem sodišču zahtevala preventivno aretacijo Eduarda Bolsonaroja, sina nekdanjega predsednika Jairja Bolsonaroja, obtožujoč ga napada. Medtem je Lula v Čilu prisostvoval srečanju levičarskih voditeljev o demokraciji, kjer so bili prisotni tudi predsedniki Španije, Kolumbije in Urugvaja.

Afera Jeffreyja Epsteina bi lahko predstavljala prelomni trenutek, ki je omajal zaupanje Američanov v sodne in nadzorne organe. Kljub poskusom, da bi primer predstavili kot že končan, avtorji namigujejo, da dogodki okoli Epsteina razkrivajo globlje težave v političnih in pravosodnih strukturah ZDA, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na javno mnenje.

Češka ministrica za pravosodje Eva Decroix je podala pobudo vrhovni državni tožilki Lenki Bradáčovi za nadzor nad t.i. bitcoinovo zadevo. Ministrstvo namreč ni prejelo ustreznih odgovorov od vršilca dolžnosti višjega državnega tožilca Radima Dragouna, pristojnega za primer. Decroixova je poudarila, da je ključnega pomena rešiti vprašanje izvora bitcoinov in da bi brez dvomov ne odredila revizije.

Vrhovno državno tožilstvo (VDT) je poudarilo, da politična pričakovanja niso kriterij za njihovo odločanje in da dosledno enako postopajo do vseh oseb. Odzvali so se na vse pogostejše politične pritiske in javne razprave o vlogi tožilstva ter poudarili, da sta neodvisnost in samostojnost tožilstva temelj njihovega delovanja, ki ne moreta biti predmet improvizacije ali političnih projektov. VABLJENI so vsi politični subjekti, da v interesu pravnega reda in institucionalne stabilnosti pokažejo odgovornost ter se vzdržijo retorike, ki bi lahko spodkopala zaupanje javnosti v pravosodni sistem.

Nizozemski odvetnik Robert Hein Broekhuijsen, ki pomaga pri čiščenju pravosodnega sistema v Ukrajini, je izrazil zaskrbljenost nad nedavnimi potezami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah je namreč ukrajinska vlada grozila, da bo ponovno odprla vrata goljufijam in prevaram, kar naj bi bil odziv na ogrožena močnejša položaja v državi.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je ponovno obsodilo Francijo zaradi pomanjkljivosti v njenem pravosodnem sistemu pri obravnavi primerov spolnega nasilja. Sodišče je izpostavilo težave pri razumevanju pojmov, kot sta privolitev in prisilni nadzor, ter opozorilo na dolgotrajne postopke.

Nizozemski inštitut za človekove pravice je opozoril, da se prostor za delovanje civilne družbe na Nizozemskem zmanjšuje zaradi vladnih ukrepov, ki ogrožajo temeljne pravice. Hkrati pa v Turčiji poteka kazenski postopek proti odvetnikom Istanbulske odvetniške zbornice, ki so protestirali proti pridržanju kolegov, kar kaže na omejevanje pravic odvetnikov in civilne družbe.